Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS 61/2006z dne 13.6.2006) ter v skladu z določbami Zakona o invalidskih organizacijah ( Uradni list RS 108/2002 z dne 12.12.2002), je Zbor članov Društva paraplegikov severne Štajerske na redni seji dne 30.05.2009 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah Pravil društva ter sprejel temeljna:

Društvo pri svojem delu uporablja žiga z odtisom okrogle oblike s premerom 3 cm, ki imata znotraj krožnice napis DRUŠTVO PARAPLEGIKOV SEVERNE ŠTAJERSKE, spodaj žiga je v loku napis MARIBOR . V sredini žiga je v liku srca golob, ki ne more vzleteti. Eden žig je oštevilčen s številko 1 (ena) v sredini žiga pod likom srca z golobom in nad napisom MARIBOR.

Društvo uporablja tudi svoj znak z odtisom – v kvadratu z zaobljenimi vogali stiliziran invalid na invalidskem vozičku in sedež Društva ter je poljubne barve.

Širšo javnost Društvo obvešča o svojem delu tako, da so seje organov Društva javne, da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov lokalne skupnosti, ustanov in organizacij, predstavnike sredstev javnega obveščanja ter, da organizira okrogle mize in tiskovne konference,

Javnost je izključena le v primerih obravnavanja poslovne tajnosti, zavarovanja osebnih podatkov in dostojanstva ter zaščite člana v Društvu. Gradivo z zaupnimi podatki mora biti ustrezno označeno. Kdor je seznanjen ali izve za podatke zaupne narave je dolžan njihovo tajnost zavarovati. O naravi in stopnji zaupnosti gradiv odloča Zbor članov, Upravni odbor in predsednik Društva.

Društvo sodeluje pri oblikovanju ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov iz 11. člena teh pravil.
Društvo kot nevladna organizacija sodeluje s področja svoje dejavnosti s pristojnimi občinskimi telesi in organi tako, da se vključuje v strokovne razprave s predlogi, opozorili, mnenji, pripombami in pobudami.
Društvo pri svojem delu upošteva mednarodne dokumente o invalidih, standardna pravila o izenačitvi možnosti, sprejeto lastno razvojno strategijo, načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in druge dokumente invalidskega varstva Republike Slovenije.

Društvo je organizacijsko vključeno v Zvezo paraplegikov Slovenije(v nadaljnjem besedilu: ZPS) kot njen član in ustanovitelj.

Društvo na osnovi pridobljenih javnih pooblastil prevzema kot izvajalec od oblastnih organov programe varstva invalidov in na svojem področju izvaja programe, katerih nosilec in financer je Zveza paraplegikov Slovenije.

Paraplegiki so tiste invalidne osebe, ki so se poškodovale ali zbolele na hrbtenici ali hrbtenjači ter so posledično ohromele od višine poškodbe navzdol (spodnji okončini) in zato ne morejo sami delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo.

Tetraplegiki so tiste invalidne osebe, ki so se, poškodovale ali zbolele na hrbtenici ali hrbtenjači v vratnem delu in so posledično ohromele od višine poškodbe navzdol (vse okončine) in zato ne morejo sami delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo.

Oseba z zdravstvenim stanjem navedenim v prvem in drugem odstavku tega člena potrebuje za svoje gibanje invalidski voziček ali druge ortopedske pripomočke. Para in tetraplegiki posledično živijo z inkontinenco. Za osebe z obema glavnima diagnozama in drugimi podobnimi stanji invalidnosti se v nadaljevanju uporablja izraz - paraplegiki.

Društvo izvaja na območju svojega delovanja socialne programe in osnovne aktivnosti za ohranjanje zdravja paraplegikov, programsko rekreativno športne dejavnosti ter aktivnosti, ki so v širšem javnem interesu ter je za izvajanje le teh pridobilo status invalidske organizacije ter status Društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva paraplegikov.

Društvo deluje in združuje paraplegike na območju naslednjih 38. občin:
Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Markovci, Mestna občina Maribor, Mestna občina Ptuj, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Starše, Sv. Ana, Sv. Andraž v Slovenski goricah, Šentilj, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale ( v nadaljnjem besedilu: občine).

Osnovni namen Društva je predvsem prostovoljno in neodvisno združevanje paraplegikov zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja njihovih posebnih potreb, ter zastopanja njihovih interesov, ustvarjanje pogojev za celovito vključitev paraplegikov v življenjsko in delovno okolje ter vključitev v vse oblike družbenega in kulturnega življenja pod enakimi pogoji kot jih ima zdrava populacija; in pod posebnimi možnostmi ter pogoji, ki so specifični za aktivno življenje paraplegikov v vseh segmentih družbe.

Bistveni cilji Društva so:

Društvo je človekoljubna, dobrodelna, družbena in strokovna organizacija, ki samostojno in z ZPS uresničuje svoje namene ter cilje predvsem z opravljanjem naslednjih javno koristnih nepridobitnih dejavnosti na področju socialnega varstva paraplegikov:

Društvo opravlja predvsem naslednje naloge:

V skladu s 25. členom Zakona o društvih (Uradni list RS 61/2006 z dne 13.6.2006) in v skladu s 7. členom Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS 108/2002 z dne 12.12.2002) ter drugimi veljavnimi predpisi, lahko Društvo izvaja tudi programe pridobitne dejavnosti in druge programe socialnega marketinga, kadar je izvajanje le-teh povezano izključno z nameni in nalogami društva.
To so:

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti s sredstvi Društva tretjim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga Društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog Društva, v skladu s temeljnim aktom.

Članstvo v Društvu je prostovoljno in osebno. Član društva lahko postane vsakdo pod enakimi pogoji, ki izkaže interes in, ki sprejema vsa pravila društva. Pogoj za sprejem v članstvo Društva je, da vsak kandidat za članstvo v Društvo podpiše pristopno izjavo, da je seznanjen in se strinja s Pravili Društva.

Člani Društva so:

Vsi člani so vpisani v evidenco članstva Društva. Po sprejemu v članstvo prejme vsak član ustrezen dokument o članstvu.

Redni član Društva lahko postane:

Redni član Društva je lahko tudi tuji državljan slovenske narodnosti in tujec pod enakimi pogoji.
Redne člane v Društvo sprejema na predlog ZPS, Upravni odbor Društva.

Redni član Društva ne more biti:

Častni član Društva je lahko oziroma lahko postane:

Častno članstvo Društva podeli na predlog Upravnega odbora Društva, Zbor članov Društva.
Častnemu članu se podeli listina častnega člana. Častni član ne plačuje članarine.

Član pokrovitelj-simpatizer Društva lahko postane fizična oseba, strokovna institucija, institucija lokalne samouprave, ki strokovno in materialno podpira Društvo za doseganje ciljev na področju delovanja. Kandidata za člana pokrovitelja-simpatizerja v članstvo Društva sprejme Upravni odbor Društva.

Pravice in dolžnosti častnih članov in članov pokroviteljev-simpatizerjev so:

Za redne člane do njihovega 7. leta starosti podpišejo pristopno izjavo njegovi zakoniti zastopniki - starši ali skrbniki.

Za mladoletne člane od 7. do 15. leta starosti pa morajo njihovi zakoniti zastopniki pred njegovim vstopom v Društvo, podati Upravnemu odboru Društva pisno soglasje.

Mladoletnik med 15. in 18. letom starosti sam podpiše pristopno izjavo ter se včlani v Društvo.

Posebne pravice in dolžnosti mladoletnikov so:

Redni člani Društva imajo naslednje pravice:

Redni člani Društva imajo naslednje dolžnosti:

Mladoletni člani Društva iz 26. člena in druge oblike članstva iz 23., in 24. člena teh Pravil nimajo volilne in glasovalne pravice, lahko pa sodelujejo v razpravah, dajejo pripombe in pobude.

Članstvo v Društvu preneha zaradi:

1. smrti člana;
2. izstopa člana;
3. izključitve člana;
4. spremembe bivališča izven območja delovanja Društva.

Član izstopa iz Društva prostovoljno, ko poda Upravnemu odboru Društva pisno izjavo o izstopu iz članstva Društva.
Član se črta iz članstva Društva, če spremeni mesto bivanja izven območja delovanja Društva.
Član se izključi iz Društva:

1. če grobo krši pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz teh Pravil ter izvedbenih aktov;
2. če ravna v nasprotju interesov Društva, drugih društev paraplegikov ali ZPS;
3. če je kaznovan za nečastno dejanje;
4. če ne poravnava članarine in
5. če je bil sprejet na podlagi lažnih podatkov.

O izključitvi člana odloča disciplinsko razsodišče Društva. Če se prizadeti pritoži v roku 30 dni, pa dokončno o prenehanju članstva odloča Zbor članov Društva.
Član, ki kljub opominu ne plača članarine, se črta iz članstva.

Organi društva so:

Društvo upravlja Zbor članov, ki je najvišji organ Društva in voli druge organe. Sestavljajo ga vsi redni člani, častni člani in člani pokrovitelji-simpatizerji Društva.

Zbor članov je lahko:

Pobudniki za sklic izrednega Zbora članov morajo vložiti pobudo za sklic v pisni obliki z obrazloženimi predlogi. Na izrednem Zboru članov se lahko obravnavajo le tiste zadeve, zaradi katerih je bil sklican.

Izredni Zbor članov se lahko vrši tudi dopisno (redna pošta, e-pošta) ali korespondenčno (telefon). Glasovanje po pošti se izvede z oštevilčenimi, žigosanimi in s strani glasovalca podpisanimi glasovnicami. Sprejeti sklepi se potrdijo na prvi naslednji seji Zbora članov.

Priprave za izvedbo Zbora članov organizira Upravni odbor Društva in določi dnevni red. Vabila z dnevnim redom pisno posreduje članom Društva in drugim vabljenim osebam vsaj sedem (7) dni pred datumom sklica.

Zbor članov je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji prisotnih več kot polovica rednih članov Društva. Če ob predvidenem roku ni zagotovljena sklepčnost se zborovanje preloži za trideset (30) minut. Po tem roku Zbor članov veljavno sklepa, če je prisotnih najmanj petina (1/5) rednih članov Društva.

Odločitve na Zboru članov so sprejete, če za njih glasuje večina prisotnih.
Za odločanje o prenehanju Društva je potrebno, da zanj glasujeta dve tretjini (2/3) prisotnih rednih članov Društva.

Na zasedanju Zbora članov se sklepi sprejemajo z javnim glasovanjem, razen v primeru, če Zbor članov pred glasovanjem določi, da se glasuje tajno.

Zbor članov, na podani predlog Komisije za volitve in imenovanja, izmed članstva voli tri (3) člansko delovno predsedstvo.

Predsednik delovnega predsedstva vodi in zagotavlja potek zasedanja Zbora članov v skladu s Poslovnikom o delovanju organov Društva; podpisuje sprejete akte in odločitve, ki jih sprejme Zbor članov ter opravlja zadeve, ki mu jih naloži Zbor članov.

Metodologijo vodenja zasedanja Zbora članov, vzdrževanje reda, vsebino zapisnika, način odločanja in druga vprašanja določi Zbor članov s Poslovnikom o delovanju organov Društva.

Zbor članov je javni, razen za primere iz zadnjega odstavka 8. člena teh Pravil.

Zbor članov na svojih zasedanjih opravlja naslednje naloge:

Upravni odbor je izvršni organ Zbora članov in se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.

Upravni odbor opravlja naloge, ki jih določa Poslovnik o delu organov društva in naloge za katere ga pooblasti Zbor članov.

Upravni odbor upravlja z Društvom v času svojega mandata, organizira ter spremlja izvajanje delovnega programa in finančnega plana Društva.

Za svoje delo je odgovoren Zboru članov Društva.

Upravni odbor sestavlja izvoljeni predsednik Društva, ki je hkrati tudi predsednik Upravnega odbora, podpredsednik Društva in pet (5) članov, ki so izvoljeni na Zboru članov na predlog Komisije za volitve in imenovanja.
Mandat članov Upravnega odbora traja štiri (4) leta in so po izteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Člani Upravnega odbora morajo biti odpoklicani v primeru, če jim je sodišče izreklo varnostni ukrep prepovedi javnega nastopanja ali če so s pravnomočno sodbo spoznani za krive kaznivega dejanja zoper javno premoženje ali, če ravnajo v nasprotju s Pravili Društva.

Če članu Upravnega odbora preneha mandat predčasno se na predlog Komisije za volitve in imenovanja v sestavo Upravnega odbora imenuje član z najboljšim volilnim izidom na volilnem Zboru članov.

Seje Upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v odsotnosti predsednika pa pooblaščeni podpredsednik Društva. Upravni odbor je sklepčen in veljavno odloča, če je prisotna večina njegovih članov, odločitev pa je veljavno sprejeta, kadar je zanjo glasovalo več kot polovica prisotnih članov.

Upravni odbor določi način svojega dela s Poslovnikom o delu organov Društva.

Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:

Predsednik društva je vodilni izvoljeni funkcionar in odgovorna oseba Društva.

Za predsednika Društva (v nadaljnjem besedilu-predsednik) lahko kandidira vsak redni član društva, če mu kandidaturo s podpisi potrdi najmanj 10 % (deset odstotkov) rednih članov Društva in kandidatno listo s podpisi predloži Komisiji za volitve in imenovanja. Kandidira lahko tudi redni član, ki ga predlaga katerikoli organ Društva.

Volilno listo s kandidati Zboru članov predlaga Komisija za volitve in imenovanja.

Predsednika voli in razrešuje Zbor članov Društva za mandatno dobo štirih (4) let. Izvoljen je lahko v dveh zaporednih mandatih.

Predsednik je odgovoren za delovanje Društva v skladu s Pravili Društva in pravnim redom RS.

Predsednik opravlja svoje naloge v skladu s Pravili Društva in s sklepi Upravnega odbora. Za svoje delo je neposredno odgovoren Upravnemu odboru in Zboru članov Društva.

Predsednik organizira urejanje tehničnih, pravno-upravnih in administrativnih zadev za Društvo navzven in aktivira delovanje organov ter imenovanih teles znotraj Društva.

Po uradni dolžnosti je prisoten na sejah organov Društva ter sklicuje in vodi seje Upravnega odbora.

Predsednik ima še naslednje pristojnosti:

Predsednik lahko prenese del svojih pristojnosti s pooblastilom na podpredsednika in strokovnega delavca.
Predsednika Društva v času odsotnosti po pooblastilu polnopravno nadomešča podpredsednik Društva.

Upravni odbor Društva lahko predlaga Zboru članov nezaupnico za predsednika, če se ugotovi neaktivno delo predsednika in delo, ki bi materialno ali moralno škodovalo Društvu. Zbor članov o nezaupnici glasuje na redni ali izredni seji, ki jo skliče Upravni odbor Društva.

Podpredsednika Društva voli Zbor članov na predlog Komisije za volitve in imenovanja.
Podpredsednika Društva voli in razrešuje Zbor članov Društva za dobo štirih (4) let. Izvoljen je lahko v dveh zaporednih mandatih.

Podpredsednik ima enake posamezne pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti kot predsednik Društva, za katere ga pooblasti predsednik, v času odsotnosti predsednika pa prevzame vse njegove pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti.

Poslovnega tajnika Društva imenuje Upravni odbor Društva za dobo štirih (4) let.

Naloge poslovnega tajnika društva so:

Predsednik Društva lahko naloži poslovnemu tajniku Društva navodila o načinu izvrševanja dela in nalog.
Poslovni tajnik za svoje delo odgovarja predsedniku Društva in Zboru članov Društva.

Blagajnika Društva, imenuje Upravni odbor Društva za dobo štirih (4) let.

Naloge blagajnika Društva so:

Delo blagajnika je javno. Za svoje delo je odgovoren predsedniku Društva in Zboru članov Društva.

Nadzorni odbor je neodvisen organ Društva.
Nadzorni odbor šteje pet (5) članov, ki jih voli ter razrešuje Zbor članov Društva. Člani Nadzornega odbora na konstituivni seji izvolijo predsednika, dva (2) redna člana in dva (2) člana-namestnika.
Člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Upravnega odbora in drugih delovnih teles Društva.
Mandatna doba članov je štiri (4) leta in so po izteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Nadzorni odbor dela na sejah. Seje vodi predsednik Nadzornega odbora. Za svoje delo je odgovoren Zboru članov Društva in mu mora enkrat na leto pisno poročati o svojem delu.

Nadzorni odbor je sklepčen in lahko dela, če so na seji prisotni trije (3) člani. Sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov z javnim glasovanjem.

Nadzornemu odboru se mora omogočiti vpogled v vse dokumente organov in Društva.

Pristojnosti Nadzornega odbora so:

Disciplinsko razsodišče šteje pet (5) članov, ki jih voli ter razrešuje Zbor članov Društva. Člani Disciplinskega razsodišča na konstituivni seji izvolijo predsednika, dva (2) redna člana in dva (2) člana-namestnika. Mandatna doba članov je štiri (4) leta in so po izteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Disciplinsko razsodišče dela neodvisno in samostojno ter odloča v senatu treh (3) članov, ki mu predseduje predsednik. Za svoje delo odgovarja Zboru članov Društva.
Disciplinsko razsodišče se sestaja po potrebi ali na pisno zahtevo organov ali članov Društva.

Glavne naloge Disciplinskega razsodišča so:

Disciplinsko razsodišče vodi postopek in izreka ukrepe v senatu treh (3) članov. Dela v skladu s Pravilnikom o postopku in delu disciplinskega razsodišča Društva.

Disciplinski ukrepi so:

Odločitve se sprejemajo z večino glasov prisotnih članov Disciplinskega razsodišča. Zoper sklep, ki ga izda Disciplinsko razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe Zboru članov v roku 15 dni od prejema disciplinskega ukrepa. Zbor članov o pritožbi razpravlja in dokončno odloči na svoji prvi naslednji seji.

Disciplinsko razsodišče začne postopek po uradni dolžnosti kadar katerikoli član meni, da so bila kršena Pravila ali drugi akti Društva, ali na podlagi pisnega zahtevka za uvedbo postopka, ki ga vloži kateregakoli organ Društva.

V pismeni zahtevi za uvedbo postopka mora biti obrazložen vzrok za začetek postopka.

Za disciplinski prekršek članov Društva se šteje hujše nespoštovanje Pravil in drugih aktov, sklepov organov Društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne prizadeti interese in ugled Društva, ostalih društev v ZPS ali ZPS.

O disciplinskih prekrških razpravlja in odloča Disciplinsko razsodišče, o pritožbah proti njenim sklepom pa dokončno odloča Zbor članov.

Komisija za volitve in imenovanja šteje pet (5) članov, ki jih voli ter razrešuje Zbor članov Društva.
Člani Komisije za volitve in imenovanja na konstituivni seji izvolijo predsednika, dva (2) redna člana in dva (2) člana-namestnika. Mandatna doba članov je štiri (4) leta in so po izteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Naloge Komisije za volitve in imenovanja so:

Komisija za volitve in imenovanja dela v skladu z veljavno volilno zakonodajo.

Volilno pravico imajo tisti člani Društva, ki jim to omogočajo Pravila.

Redni člani Društva predlagajo predstavnike v organe društva. Svoje predloge predložijo tri (3) članski Komisiji za volitve in imenovanja, ki jo izvoli Zbor članov za celotno mandatno obdobje.

Volilni postopki morajo biti izvedeni na način in v rokih, kot to določa volilna zakonodaja. Volitve so praviloma javne, Zbor članov pa lahko sklene, da so tajne. Volitve so veljavne, če je glasovalo najmanj petina (1/5) rednih članov. Izvoljen je kandidat, ki prejme večino glasov prisotnih.

Materialno in finančno poslovanje Društva mora biti v skladu z računovodskim standardom za društva in invalidske organizacije ter predpisi o računovodstvu v Republiki Sloveniji.

Viri sredstev Društva so:

Vsa navedena sredstva so namenjena za izvajanje dejavnosti Društva, za katere je bilo Društvo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja Društva med njegove člane je nična.

Društvo ima lahko tudi sponzorje, donatorje in mecene.

Sponzorji, donatorji in meceni so lahko po pogodbi fizične ali pravne osebe, ki Društvu finančno, materialno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah Zbora članov, nimajo pa pravice odločanja.

Aktivnosti Društva se financirajo na podlagi letnega finančnega načrta. Izpolnitev letnega finančnega načrta presoja Nadzorni odbor, ki predloži poročilo na Zboru članov Društva.
Osnovno načelo je, da so sredstva porabljena namensko in v skladu s planom.
Presežek prihodkov nad odhodki Društvo uporabi za doseganje ciljev, namenov in nalog Društva v skladu z 15. in 16. členom teh Pravil.
Društvo začasne presežne prilive sredstev, ki jih trenutno še ne more uporabiti za uresničevanje programa, nalaga v banke, ki imajo za poslovanje dovoljenje Banke Slovenije.
Letno poročilo o poslovanju Društva obravnava in sprejme Upravni odbor, ki ga da v potrditev Zboru članov Društva.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega plana Društva je predsednik Društva ali pooblaščeni podpredsednik Društva.
Evidenco o denarnih sredstvih Društva in blagajniško poslovanje opravlja blagajnik Društva.
Za pomoč pri urejanju finančno – materialnih zadev se lahko sklene pogodba s finančnim strokovnjakom v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
Finančno poslovanje Društva se vodi v skladu s pravili o finančno - materialnem poslovanju in poteka preko transakcijskega računa pri Novi Kreditni banki Maribor, oziroma na drug zakonit in predpisan način.
Javnost finančno – materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico vsakega člana Društva do vpogleda v finančno – materialno dokumentacijo.

Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v Društvu se opredelijo v posebnem aktu
Društva v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
O prodaji in nakupu nepremičnin odloča Zbor članov Društva.
Lastnino Društva, pridobljeno iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, je mogoče odtujiti le s soglasjem fundacije.
Poročilo o poslovanju mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju Društva skladno s pravili računovodskega standarda za invalidske organizacije.
Letno poročilo o poslovanju mora Društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje podatkov, skladno s predpisi o računovodstvu.

Nadzor nad zakonitostjo, namembno, učinkovito in gospodarno porabo javnih sredstev, ki jih Društvo prejme za izvajanje svoje osnovne dejavnosti, opravlja Računsko sodišče Slovenije.

Društvo preneha delovati:

V primeru prenehanja Društva po sklepu Zbora članov, mora sklep vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje Društva. Če takega sorodnega društva ni, se prenese na lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun.

Lastnina Društva, pridobljena v času, ko je Društvo imelo status invalidske organizacije, ob njenem prenehanju preide v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, v last fundacije.

O sklepu Zbora članov Društva o prenehanju delovanja Društva mora zastopnik Društva v tridesetih (30) dneh obvestiti upravni organ, kjer je Društvo vpisano v register.
Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi Društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti Društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja Društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.

Pristojni organ objavi sklep o prenehanju Društva na oglasni deski organa. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do Društva.

Če upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi Društvo imelo premoženje, morajo v nadaljnjih tridesetih (30) dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da so predlagali uvedbo postopka o poplačilu terjatev. V nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu Društva iz registra društev.

Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju Društva, pa postopka ne predlagajo upniki, ga sodišču predlaga pristojni organ.

Če Društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in 28.a člena ter po 29. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (Ur.list RS št. 89/99), ter v skladu z 33. členom Zakona o invalidskih organizacijah (Ur. list RS št.: 108/02) , odloči o prenosu premoženja Društva pristojno sodišče, skladno s predpisi.

Sklep o spojitvi z drugim društvom oziroma pripojitvi drugemu društvu, sprejme Zbor članov Društva.

Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva, je Društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah.

Društvo, ki je zaradi spojitve ali pripojitve prenehalo, se iz registra izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.

Po samem zakonu Društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali, če s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali vzpodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma vzpodbuja k nasilju in vojni.

Poleg teh Pravil kot temeljnega akta Društva lahko Društvo ureja svoje delovanje z drugimi akti.

V skladu s temi Pravili ima Društvo še naslednje splošne akte:

Splošni akti iz prejšnjega odstavka morajo biti sprejeti najpozneje v roku 12 mesecev po sprejemu teh Pravil.

O delu organov Društva se pišejo zapisniki v skladu s Poslovnikom o delu organov Društva in se arhivirajo po predpisani metodologiji.

Tolmačenje teh Pravil daje Upravni odbor Društva. V primeru morebitnih nejasnosti pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (Ur. list RS št. 58/2009 ) in Zakona o invalidskih organizacijah (Ur. list RS št.: 108/02).

S sprejetjem teh Pravil prenehajo veljati Pravila Društva paraplegikov severne Štajerske, Lackova cesta 43, Maribor, sprejeta dne 20.08.2005.

Ta pravila začno veljati, ko jih potrdi Zbor članov Društva in, ko pristojni upravni organ za notranje zadeve ugotovi, da so v skladu z Zakonom o društvih in drugimi predpisi ki urejajo delovanje  društev.

Pečata društva:
Predsednik društva:
Vilibald PEPEVNIK
V Mariboru, dne: 30.05.2009